Zgodovina

Začetki vasi segajo šele v sredo 14. stoletja, ko se po pisanih virih Cankova prvič omenja leta 1336. Vendar se v nekaterih pisanih virih, kjer je navedeno gradivo za prekmursko zgodovino, navaja Cankova v naslednjem kontekstu: Kralj Andrej je leta 1212 podaril vitezom templarskega  reda kraj »Fons frigidus« in posestvo »Mediasmaiele«. Fons frigidus je dobesedna prestava slovenske Cankove, ker canek pomeni kapljo (der Tropfen), cankati (tröpfeln).

Zemlja imenovana »Fons frigidus« pa je bila takrat neobljudena (terra non habitata). Tudi v Prekmurju postane viteški red organizator cerkvenega življenja in nosilec kolonizacije. Konec 17. stoletja Cankova še vedno predstavlja manjšo naselbino 61 prebivalcev brez vsakršne sakralne stavbe.

Šele 18. stoletje prinese kraju večjo veljavo, ko je leta 1718 bila pozidana prva kapela. Leta 1737 je bila zgrajena cerkev sv. Jožefa, ki je bila posvečena leta 1754. Takrat je cerkev postala župna in od takrat datirajo tudi matične knjige. Cerkev naj bi dala postaviti grofovska rodbina Nadasdy iz Gornje Lendave (tedanji Grad). Dve leti kasneje je bilo zgrajeno pritlično župnišče, ki so ga leta 1804 nadzidali. Leta 1756 je bilo zgrajeno prvo leseno šolsko poslopje v bližini cerkve.

Šele leta 1778 se  Cankova prvič omenja kot oppidum Hidegkuth in kot taka velja za najmlajši prekmurski trg.
Prvotno pokopališče je bilo okoli cerkve. Vendar ni znano kdaj in kako so ga prestavili iz vaškega  jedra. Obstaja verjetnost, da se je to zgodilo z izdajo madžarskega zakonika l. 1863 in l. 1876.