Turistični vodnik

Na jugu naše občine se popotnik najprej sreča z ravninsko vasjo SKAKOVCI, ki jo prav sredi križišča krasi barvita kapela sv. Trojice, v bližnjem parku pa spomenik tukaj rojenega 1. prekmurskega akademskega slikarja Ludvika Vrečiča (1900–1945).

Naprej nas pot proti severu vodi do vasi CANKOVA, od koder se razprostira Krajinski park Goričko. Vaški trg krasi park s panonskim vodnjakom na vzvod in doprsnima kipoma  Jožefa Borovnjaka (1826–1909), duhovnika in narodnega buditelja, ter njegovega učenca, dr. Avgusta Pavla (1886–1946), prvega prekmurskega znanstvenika, jezikoslovca, pesnika in prevajalca slovenskega slovstva v madžarščino. V neposredni bližini stoji tudi njegova rojstna hiša, ki je obeležena s spominsko ploščo. Ob parku se nahaja lepo obnovljena cerkev sv. Jožefa iz leta 1737 s tlorisom v obliki križa, notranjost pa krasi oltarna slika iz leta 1970, delo priznanega umetnika Staneta Kregarja. Park obdajajo še druga pomembna poslopja – občinska zgradba, šola, vrtec, vaško-gasilski dom, trgovina, pošta in starodavna Vila Vogler, kjer se nahaja tudi turistično-informacijska pisarna.

Nadalje nas pot ob meji z Avstrijo in mejni reki Kučnica vodi do vasi KOROVCI, kjer si v Bransbergerjevi domačiji lahko ogledamo vaški etnološki muzej z galerijo in lovsko razstavo. Med divjimi kostanji stoji kamnito razpelo s Križem in Marijo pod njim iz leta 1863 ter kapela sv. Duha.  Nedaleč stran se razprostira velik gozdni kompleks, imenovan Korovska gora. Tako se lahko odpravimo do ene najlepše urejenih turistično gozdnih učnih poti Fuks graba, kjer nas pozdravijo mir, hladna senca in ptičje žvrgolenje; kot zvesti popotnik pa nas spremlja zlata lisička. V mesecu maju nas na sicer že redkih travnikih s svojimi snežno belimi cvetovi razveselijo rastišča ozkolistne gorske narcise (Narcissus poeticus L.), ki kot simbol občine krasi občinski grb.

Če se podamo po poti ob meji naprej, se vzpnemo v geografsko razgibano vas GERLINCI, posejano z visokodebelnimi sadovnjaki, kostanji, vinogradi in vinskimi kletmi. Domačini vsako leto konec oktobra ponosno obeležijo darove narave s Praznikom mošta, vina in kostanjev, na kar nas opominja tudi stara preša, postavljena v središču vasi in bližnja cimprana klet. Tukaj lahko postojimo tudi pred kapelo sv. Antona Padovanskega, si ogledamo številna rimsko-dobna antična gomilna grobišča v gozdu ob Kučnici, občudujemo 200 let star pravi kostanj, rastišča ozkolistne gorske narcise ali se po razgibanih slemenih (najvišji 342 m) razgledujemo po bližnjih gričih.

Ob spustu po slemenu proti jugovzhodu nas pričaka lepo urejena vas GORNJI ČRNCI, kjer si lahko v središču odpočijemo ob potoku Črnec - priljubljenem počivališču za kolesarje, postojimo pred manjšima kapelicama ali se zazremo v lično urejena romska naselja, katerih prebivalci se radi vključujejo v družabno življenje okolice.

Vzhodneje leži vas KRAŠČI, ki se razprostira na obeh bregovih reke Ledave, umetno zajezene (l. 1978) v preko 80 hektarjev veliko Ledavsko jezero. Nekdaj ekstremni poseg v naravo, se je v vseh teh letih zlil z okoljem, tako da je jezero postalo bogat ekosistem z vodnim in obvodnim življenjem, katerega lahko občudujemo ob sprehodu po Bernardini poti, ki je speljana okrog jezera. Sprehajalci si lahko pogled spočijejo z opazovanjem mirne vodne gladine ali občudovanjem bogatih rastišč vrbe ter številnih vodnih in kopenskih živali. Vodni svet bogatijo raznovrstne ribe, ki jih na svoje trnke radi lovijo ribiči. Na levem, vzhodnem bregu jezera pa si lahko pri Ferencovih ogledamo še muzeološko postavitev starih kmetijskih strojev, pokrito s slamnato streho in se posladkamo s sezonskim sadjem okoliških sadjarjev, na desnem bregu pa postojimo pred kapelo sv. Ane.

Nadalje nas pot proti jugu vodi do vasi DOMAJINCI, ki jo v središču krasi kapela sv. Marjete. Če se odpravimo na Domajinski vrh, lahko uživamo v  lepem razgledu na jezero ter bližnjo in daljno okolico.

Da zaokrožimo celotno občino, nas pot ponovno privede v ravninski del – do najmanjše vasi, imenovane TOPOLOVCI, kjer lahko z nostalgijo občudujemo lepo ohranjeno cimpračo ali mogočno Pitzevo domačijo iz leta 1827.  Polne doživetij pa nas po poti naprej že pričaka vas Cankova, ki vas vabi na ponovno snidenje.

Priloge:

• » Vodnik po Občini Cankova [ pdf,4,105 Kb ]