1 Avgust 2017 Arhiv

Kako se zaščiti pred soncem v letošnjem poletju?

Podatki kažejo, da število novih primerov raka kože, ki je ena najhujših posledic izpostavljanja UV sevanju, v zadnjih desetletjih narašča tako v svetu kot tudi v Sloveniji.
Sonce  nas razvaja z vsem svojim sijajem. Njegova toplota sicer prija, vendar ne pozabimo na zaščito pred močnimi sončnimi žarki. Pri aktivnostih na prostem, na poti v službo, na sprehodu, tudi klepetu ob kavi s prijatelji lahko izpostavljenost soncu brez ustrezne zaščite privede do sončnih opeklin.

Sonce ima poleg koristnih učinkov (nastanek vitamina D, dobro počutje, svetloba, toplota) tudi škodljive učinke na zdravje ljudi. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom lahko povzroči akutne in kronične škodljive učinke na kožo, oči, imunski sistem. UV sevanja z našimi čutili ne zaznavamo.Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj vseh vrst kožnega raka in povzroča prezgodnje staranje kože.

Število novih primerov raka kože v zadnjih desetletjih, tako v Sloveniji kot drugod po svetu, narašča. S pravilnim samozaščitnim ravnanjem lahko zmanjšamo ali preprečimo pojav škodljivih učinkov UV sevanja na naše telo in ostanemo zdravi. Zato odsvetujemo rabo solarijev in sončenje, opozarjamo pa tudi na redno in pravilno zaščito pred soncem že od zgodnjega otroštva.

• Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Moč UV sevanja je takrat največja. Upoštevajmo pravilo sence: »Kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco.« Aktivnosti na prostem opravimo pred 10. oz. po 16. uri.
• Izberimo primerna oblačila in pokrivala.Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, glavo pokrijmo s širokokrajnim klobukom (7,5-10 cm) ali pokrivalom vlegionarskem kroju, kadar se ne moremo umakniti v senco.
• Zaščitimo svoje oči. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE, UV400) in oblike, ki onemogoča dostop sončnega sevanja v oči tudi s strani.
• Kemični varovalni pripravki: Za zaščito pred soncem (kreme, geli …) naj služijo le kot dodatna zaščita na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi na naravne načine. Niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Ščitijo naj pred UVA in UVB žarki in naj imajo sončni zaščitni faktor 30 ali več. Pomembna je zadostna količina nanosa (5 ml – to je ena čajna žlička na vsako okončino, prednjo in zadnjo stran trupa ter glavo) in ponovno nanašanje (po kopanju, močnem potenju, brisanju oziroma vsaki dve uri).
• Ne sončimo se namerno.
• Odpovejmo se uporabi solarija.
• Dnevno spremljajmo napovedi UV indeksa in ustrezno prilagodimo zaščito. Vrednost indeksa 5-6 izraža zmerno, 7-9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja.

Redno pregledovanje kože: Poleg zaščite pred soncem je pomembno mesečno samopregledovanje kože, sluznic in nohtov. Če opazimo znamenje, ki se razlikuje od ostalih, hitro raste v širno ali se debeli, ima več rjavih odtenkov, ni simetrične oblike in ostrih robov, je vlažno ali krvavi, kot tudi morebitne kraste ali rane, ki se ne celijo, bulice in zatrdline na koži, luščeča žarišča, ki občasno krvavijo, jih pokažimo zdravniku.

Uredila: Jadranka Jovanović

Nacionalni inštitut za javno zdravje OE Murska Sobota
Vir:  www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_zascito.pdf