7 Marec 2017 Arhiv

Pogovorimo se o depresiji

Depresija je bolezen sodobnega časa, sodi med duševne motnje. Strokovnjaki SZO  ocenjujejo, da bo čez nekaj desetletij postala druga najpogostejša bolezen. Podatkih iz raziskav  pri zdravnikih družinske medicine so pokazali, da je pri približno 14% pacientov prisotna depresija. Že to je skrb zbujajoč podatek, kajti šele podatek iz tujih raziskav ki kaže, da ta bolezen pri polovici pacientov ni pravočasno prepoznana. Poleg razširjenosti se depresija pri 15% obolelih lahko konča s samomorom. V naši državi letno umre zaradi samomora med 400 in 500 oseb, trikrat več moških kot ženskih, več v vzhodnem kot zahodnem delu države.  Poleg te končne in najhujše posledice, depresija  močno prizadene kvaliteto življenja obolelega.

Depresija ima velik razpon različnih  simptomov: oseba zbolela za depresijo je žalostna, brezvoljna, ne more se razveseliti , opušča aktivnosti, ki so ji prej bile pomembne ali zanimive , zanemarja osebno  higieno ali zunanji videz, pogosto ima občutek manjvrednosti ali nezmožnosti, pride do spremembe ritma in kakovosti spanja, izgube ali povečanja apetita in posledično spremembe telesne teže, v službi ali šoli ne izpolnjuje obveznosti . Lahko se javi tudi napetost, razdraženost. Začne se umikati v samoto, izogibati družbi, lahko se pojavijo tudi misli na smrt. Telesni simptomi so pogosti: glavobol, bolečine v hrbtenici, želodcu, občutek dušenja , bolečine v prsih. Bolniki z depresijo pogosto obiščejo zdravnika zaradi teh simptomov in opravijo celi niz preiskav preden se postavi diagnoza depresije.

Za depresijo lahko zboli vsaka oseba- stari in mladi tudi otroci, moški in ženske. Depresija je bolj pogosta pri ženskah. Posebej so ranljive nosečnice in ženske v poporodnem obdobju ter menopavzi.  Podatki opozarjajo, da za poporodno depresijo zboli vsaka peta nosečnica in vsaka peta mlada mamica. Moški tudi zbolevajo za depresijo, vendar jo zaradi različnih razlogov  zanikajo ali se neustrezno in neučinkovito spopadajo s problemom s pomočjo alkohola ali psihoaktivnih snovi, kar težave samo poslabša. Pri moških se depresija lahko kaže s drugačnimi simptomi kot pri ženskah: so razdražljivi, nemirni, celo agresivni.
Glede starosti obolevanj:  za depresijo zbolevajo tudi otroci.  Pojavlja se pri 1 do 2 % otrok  in  je močno povezana s stanjem v družini. Potem pojavnost  narašča v adolescenci celo do 20% , največ med 14. in 16. letom življenja. Depresija pri starostnikih  je pogostejši pojav, po podatkih je prisotna pri petini starostnikov.

Depresija je bolezen, diagnozo postavlja zdravnik, ki tudi določi metode zdravljenja.
Obravnava bolnika z depresijo je stopenjska, določa jo  zdravnik družinske medicine oziroma psihiater, lahko vključuje svojce, druge službe. Zdravljenje vključuje splošne ukrepe, različne psihosocialne  in psihološke ukrepe, medikamentozno zdravljenje.

Obstajajo učinkoviti ukrepi, vedenjski vzorci in aktivnosti, ki dokazano blagodejno  vplivajo na duševno zdravje. To so druženje, stiki z ljudmi, vse oblike telesne dejavnosti-hoja, tek, skupinska telovadba ali  šport, ples, glasba. Poleg tega vsak posameznik ima neko aktivnost, ki ga veseli ali sprošča: branje, kvačkanje, ribolov, poslušanje glasbe, gledanje najljubše nadaljevanke, igrice in kdo ve kaj vse še.

Zelo je pomembno skrbeti za duševno zdravje in ga krepiti. Prav tako kot skrbimo za zdravje nasploh, moramo skrbeti za ta vidik zdravja. Nacionalni inštitut za javno zdravje  izvaja raziskave na področju duševnega zdravja že vrsto let. Predvsem na področju krepitve zdravja, duševnega zdravja in samopodobe ter preprečevanju tveganih vedenj. Na osnovi podatkov iz raziskav ter iz drugih statističnih virov smo pripravili določene javnozdravstvene ukrepe in aktivnosti.
Namenjeni so različnim ciljnim skupinam, izpostavljam program To sem jaz, namenjen mladostnikom ter novejši projekt  Moč, ki je namenjen odraslim. Oba se izvajata tudi v naši regiji. Poleg tega smo pripravili priročnik za prepoznavanje in obravnavo depresije in samomorilnosti pri pacientih v ambulanti družinskega zdravnika. Pripravili in izobrazili smo zdravstvene delavce za izvajanje psihoedukativnih delavnic. Delavnice se izvajajo po vseh zdravstvenih domovih, so brezplačne, lahko se jih udeleži vsak, ki ima potrebo po lastni presoji oziroma želji ali po napotitvi zdravnika.

Rdeča nit svetovnega dne zdravja 2017 je depresija. Tudi letos bomo obeležili Svetovni dan zdravja na Trgu kulture in sicer 7.aprila od 10.00- 13.00 ure.
Poleg soorganizatorjev so nosilci aktivnosti na tem dogodku vse zdravstvene ustanove  s sedežem v Murski Soboti: zdravstveni dom, splošna bolnišnica in Srednja zdravstvena šola ter številne nevladne organizacije. Nastopili bodo  učenci OŠ II Murska Sobota in pevski zbor Društva diabetikov.
Vsi prebivalci, ne samo iz Murske Sobote temveč iz cele regije so dobrodošli. Za vsakega imamo nekaj zanimivega: lahko se udeležite skupinske telovadbe ali hoje, kolesarite v skupini do Kupšincev in Veščice, si ogledate predstavitev prve pomoči, izmerite dejavnike tveganja za kronične bolezni, spoznate pomurske nevladne organizacije in društva.

Ta dan se bomo skupaj zoperstavili depresiji z veliko dobre volje, smeha, druženja in gibanja.
Dobrodošli !

mag. Tatjana Krajnc-Nikolić, dr.med.,
predstojnica
Nacionalni inštitut za javno zdravje Območna enota Murska Sobota