Občina Cankova Občina Cankova

Informacije javnega značaja

Kontakt

Občina Cankova
Cankova 25
9261 Cankova

T: 02/540-93-70 – centrala
T: 02/540-93-77 – župan
T: 02/540-93-72 – direktor
F: 02/540-93-78
E: tajnistvo@obcina-cankova.si
I: www.cankova.si
Občina Cankova - Facebook

Uradne ure Občine Cankova

Ponedeljek: od 8.00 do 14.00 ure
Torek: od 8.00 do 14.00 ure
Sreda: od 7.00 do 17.00 ure
Četrtek: /
Petek: od 8.00 do 13.00 ure

Jožef Borovnjak

Jožef Borovnjak - narodno zaveden božji pisatelj in pesnik, dokumentarni film (2010)

 

Duhovnik in narodni buditelj (1826 - 1909)

 

Rodil se je 9. februarja 1826 pri Svetem Benediktu ali Svetem Bedeniku – Kančevci, v kraju Ivanovci, umrl je 11. septembra 1909 na Cankovi.


Nekaj časa se je šolal pri svojem patronu, torej v današnjih Kančevcih, potem je odšel na Tišino. Da bi se naučil madžarsko, so ga poslali v Dobrovnik. Kasneje je bil gojenec Adelfyjeve sirotišnice v Kisegu na Madžarskem, kjer so jih vzgajali v zavedne Madžare. Tam je končal 6 razredov gimnazije, 7. in 8. razred ter bogoslovje pa v Szombathelyu. Posvečen je bil 13. junija 1851. Pet mesecev je bil administrator v Štefanovcih v Porabju, do leta 1854 je kaplanoval v Turnišču, dva meseca v Lendavi, kjer je bil tudi zadnji slovenski kaplan, do leta 1857 v Črenšovcih, 1858 v Murski Soboti in pri Sv. Juriju. 20. junija 1858 je postal župnik na Cankovi ter tam ostal do svoje smrti. Od leta 1893 je deloval kot častni dekan.


Na Cankovi je deloval več kot 50 let. Pod njegovim vodstvom je prej neznana cankovska župnija postala ugledna župnija, saj so jo obiskovali mnogi znani Slovenci. S tem je veliko na prepoznavnosti pridobil tudi kraj Cankova. Vedelo se je namreč, do bo cankovski župnik Jožef Borovnjak vse, ki bi želeli kaj vedeti o Prekmurcih, dodobra o vsem seznanil.


Jožef Borovnjak in Marko Žižek, ki je deloval v Beltincih, sta bila gotovo najuglednejša duhovnika v Slovenski krajini pred Ivanocyjem. Oba sta slovela kot slovenska panslavista ter živela v veri, da mora slovenska beseda zmagati. Jožef Borovnjak je bil odličen narodnjak in svoje narodnosti ni nikoli tajil.

Jožefu je narodno zavest vcepila njegova mati, netila pa sta jo prekmurski književnik Jože Košič in Franjo Žbüll. Borovnjak je marljivo prebiral naše častnike in se seznanjal z našim slovstvom. Med Prekmurce je širil Slomškove spise in Mohorjeve knjige. Njegovo književno delovanje je izključno cerkveno – nabožno. Popravljal je stare molitvenike, predvsem v Prekmurju najbolj priljubljeno »Knjigo molitveno«, ki je prvič izšla leta 1783 in dosegla do Borovnjakove izdaje najmanj deset ponatisov. Leta 1853 je znova izšla kot ponatis, kateremu je dodal cerkvene pesmi in križev pot. Nekaj pesmi je zložil sam, nekaj jih je izbral iz slovenskih pesmaric. Večina teh pesmi je prekmurskih. Knjiga je bila izdana v madžarskem pravopisu, v jezikovnem smislu pa se vidi težnja približati prekmurščino književni slovenščini. Potegoval se je za uvedbo slovenskega pravopisa. Zagovarjal je namreč misel, da se je v pisavi potrebno približati ostalim Slovencem in se naposled z njimi združiti.


Manjšega obsega sta njegova molitvenika »Dühovna hrana« in »Sveti angel čuvar«. Priredil je Küzmičev »Sveti evangeliom« in njegov »Veliki katekizem«. Leta 1880 je izdal »Mali katekizem za občinske lüdske šole«, ki ga je uporabljal na cankovski šoli. Zaradi tega je bil očrnjen pri madžarskih oblasteh. Leta 1870 je izšel molitvenik »Jezus moje poželenje«. Učitelju Jožefu Pusztaju je pomagal pri sestavljanju obsežne zbirke »Krščansko katoliških cerkvenih pesmi«, ki so izšle leta 1893.


V mlajših letih se je udejstvoval tudi politično; bil je pristaš Deakove stranke ter ob državno-zborskih volitvah 1869 prevedel Borossovo brošuro »Mali politični vodnik«, s tem pa razširil vsebinsko področje prekmurske publicistike.


Pomembnost Borovnjakovega delovanja ni v tem, da bi nam zapustil samostojna dela ali kakšno znanstveno knjigo, ampak je popravljal in izdajal molitvenike v slovenskem jeziku, da bi »ogrski Slovenci« v cerkvi lahko iz njih molili v svojem jeziku. Pomembnost njegovega delovanja je kulturnega značaja. Vzpodbujal je svoje tovariše, predvsem mlajše duhovnike, da bi bili zvesti sovjemu materinemu jeziku. Sam je bil vedno trden in ni nikoli spremenil svojega prepričanja, čeprav strastnim madžarom to ni bilo po godu. V takratnih političnih razmerah na Madžarskem so bili tedanji zavedni možje edina opora in garant za ohranitev slovenstva.

Povzeto po publikaciji »90. obletnica smrti Jožefa Borovnjaka«, avgust 1999

Zemljevid

Občina Cankova v Sloveniji