Občina Cankova Občina Cankova

Informacije javnega značaja

Kontakt

Občina Cankova
Cankova 25
9261 Cankova

T: 02/540-93-70 – centrala
T: 02/540-93-77 – župan
T: 02/540-93-72 – direktor
F: 02/540-93-78
E: tajnistvo@obcina-cankova.si
I: www.cankova.si
Občina Cankova - Facebook

Uradne ure Občine Cankova

Ponedeljek: od 8.00 do 14.00 ure
Torek: od 8.00 do 14.00 ure
Sreda: od 7.00 do 17.00 ure
Četrtek: /
Petek: od 8.00 do 13.00 ure

Zemljevid

Občina Cankova v Sloveniji

Kulturne znamenitosti

Doprsni kip Dr. Avgusta Pavla (1886-1949)
Stoji v parku na Cankovi, na bližnji domačiji pa je tudi spominska plošča, v vaško-gasilskem domu pa še urejena spominska soba. Dr. Avgust Pavel, ki se je rodil na Cankovi ter kasneje živel v avstrijski Potrni in madžarskem Sombotelu, se je v zgodovino zapisal kot pesnik, jezikoslovec in prvi prevajalec slovenskega slovstva v madžarščino.

 


 

Doprsni kip Jožefa Borovnjaka (1826-1909)
Stoji v parku na Cankovi in je obrnjen proti bližnji cerkvi, kjer je dolga leta deloval kot duhovnik ter se kot narodni buditelj zavzemal za slovensko besedo.


 

 

 

 

 

 

 

 

Vila Cankova 19

 

 

 


Mogočna meščanska vila s preloma 19. stoletja stoji na robu vaškega jedra, ki jo je zgradila družina Vogler. Je nadstropna vogalna hiša z bogato oblikovano fasadno profilacijo, ki je še posebej poudarjena na fasadah s cestne strani. Večina stavbnega pohištva je ohranjena. Slikovitost fasade na svojstven način dopolnjuje lesena dekorativno izrezljana veranda glavnega vhoda v hišo, ki se v vertikali vzpenja v nadstropje. Hiša je tipičen primer meščanske 'alpske' vile s prehoda 19. stoletja. Je v privatni lasti in služi kot stanovanjska hiša.


Vila VOGLER, Cankova 23

Vila Vogler oz. bivša gostilna Vogler se nahaja na trgu sredi gručaste vasi Cankova. Mogočna gostilna je enonadstropna vogalna hiša, ki s pripadajočimi gospodarskimi  poslopji  tvori zaključeno celoto. Fasada je poenostavljena, okna v pritličju so brez obrob, v nadstropju imajo profilirane karnize in police. Na oknih v nadstropju so nastavki za polkne. Na severo-zahodnem vogalu je lep kovan izvesek. Dvoriščno fasado v nadstropnem delu krasi lesen gank s struženimi stebrišči. V notranjosti so pritlični prostori nekdanje gostilne obokani. Vzdolž vzhodnega roba dvorišča stoji zidano pritlično gospodarsko poslopje, kjer so bili konjski in svinjski hlevi. V slednjem so se ohranili stari leseni boksi, saj je bil gostilničar Vogler velik trgovec s svinjami. Temu nizu hlevov sledi zidani nadstropni skedenj v 'L'. Ob cesti v vzhodnem delu dvorišča stoji delno leseno delno zidano pritlično poslopje, ki se je najbrž rabilo za shranjevanje raznega orodja. Sredi dvorišča stoji zidana nadstrešnica za vozove, saj je bila gostilna postaja za furmane. Gostilna Vogler s pripadajočimi gospodarskimi poslopji velja za dobro ohranjen  primer stavbne dediščine, ki se je na svojstven način vključevala v gospodarsko, socialno in kulturno življenje v tem prostoru ob slovensko-avstrijski meji. Kot taka je pomembna tako z arhitekturnega kot etnološkega in socialno-zgodovinskega vidika. Danes je v Vili Vogler urejena Kavarna in turistično-informacijska točka.


Cimprača Žilavec, Topolovci
 
Je nekdanja domačija manjšega kmeta iz 19. Stoletja, ki je ohranila večino značilnosti panonske domačije. V stanovanjskem delu je ohranjena večina stavbnega pohištva kakor tudi del notranje opreme. Prav tako se je ohranila sama tlorisna delitev stanovanjske hiše. Niz gospodarskih poslopij, ki pod isto streho v 'L' sledijo stanovanjskemu delu, je ohranil prvotno obliko in videz. Domačija Žilavec v vsej svoji pojavnosti predstavlja stavbno dediščino panonskega območja. Danes služi kot občasno domovanje lastnice.


Domačija PITZ, Topolovci 2

Domačija Pitz predstavlja izjemen kompleks stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij na nekdanjem gospodarskem posestvu prekmurskega grofa Szaparya. Kot taka obsega nadstropno stanovanjsko hišo grajeno konec 19. stoletja. Gospodarski del domačije predstavljajo zidane pritlične stavbe kot: klet s prešo, gumno, hlev, konjski hlev, svinjak, skedenj, drvarnica, kovačnica in strojna lopa. Najstarejši pritlični stanovanjski del domačije datira iz leta 1827.
Nadstropna stanovanjska hiša in ves pritlični niz prvotne stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij odlikuje ohranjeno stavbno pohištvo in notranja oprema. V taistem nizu stavb, ki se drži nadstropne stanovanjske hiše, je ohranjen prvotni tloris s križnimi oboki.
Domačija Pitz je zato pomembna tako iz arhitekturnega, kot etnološkega, socialno-zgodovinskega in krajinskega vidika. Danes uporabljajo lastniki goospodarsko poslopje za izvajanje kmetijske dejavnosti.


Muzeološka postavitev starih kmetijskih strojev in naprav, prekrito s slamnato streho, Kmečki turizem Ferencovi, Kous Anton, Krašči 22
Na dvorišču turistične kmetije so na ogled pod ličnim nadstreškom postavljeni starodavni stroji in orodja, ki so se uporabljali pri raznih kmečkih opravilih. Še posebej so ponosni na čez 80 let staro samohodno  lokomobilo in mlatilnico, ki se uporabljata ob spravilu žita.


Gomilna grobišča v Gerlincih

V dolini tik ob meji z Avstrijo se nam v gozdu z domačim imenom Gomila iznenada prikažejo blage zaobljene oblike zemeljskih gomil. Kar štirinajst gomil je v tej skupini, ena pri drugi, večje in manjše, druga skupina, ki jo sestavlja dvanajst gomil, pa leži nedaleč vstran. Gomila je najpreprostejša, najtrajnejša in hkrati tudi dovolj pozornosti zbujajoča oblika groba, ki je poudarjala individualnost posameznika in njegov pomen v politično in socialno razčlenjeni družbi v času rimske zasedbe naših krajev. V njih so izključno žgani pokopi. Gomile v Gerlincih so že ob odkritju leta 1985 zbudile pozornost, saj so se razlikovale od že odkritih gomilah in to predvsem po številčnosti na enem mestu in po svoji velikosti (največja ima premer 30 m in višino5 m). Da bi odkrili čas njihovega nastanka, je ekipa Pokrajinskega muzeja leta 1988 sondirala eno izmed gomil iz prve skupine in odkrila dva groba, enega v kamnitem sarkofagu brez pokrova, drugega pa obdanega s konstrukcijo večjih kamnitih plošč. V grobovih so našli sežgane ostanke umrlih in kose razbitih loncev, ki opredeljujejo groba v antični čas. Med gomilami načrtuje Občina Cankova ureditev sprehajalne poti.


Bakrenodobna najdišča v Korovcih
Ekipa Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je leta 1988 na vzpetini severno od vasi Korovci z imenom Pod gorov evidentirala bakrenodobno naselbino. Na dokaj ravnem platoju, ki ga z zahodne strani omejuje manjši potok je mogoče na sveže zoranih njivah pobirati dele posod, ki jih lahko opredelimo v čas od 3000 do 2500 pr.n.št., to je v čas bakrene dobe.


Najdba kladivaste sekire

Leta 1941 je na posestvu Toplakovih v Korovcih ob podiranju drevesa bila odkrita okrašena preluknjana kladivasta sekira. Okrašena sekira se je verjetno uporabljala v kultne namene in nima primerjav ne v slovenskem in ne bližnjem evropskem prostoru. Znaki vrezanih linij na sekiri predstavljajo religijske simbole in asociirajo na življenje oziroma preporod. Sekira, stara 5000 let, ki predstavlja najdbo stoletja v naših krajih,  je na ogled v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.


Vaški muzej in slikarska galerija v Bransbergerjevi domačiji, Korovci 1
V dobro ohranjeni domačiji Bransbergerjevih je od leta 1997 urejen etnološki muzej, kjer so razstavljena gospodinjska in kmečka orodja iz začetka 20. stoletja, katera nam prikazujejo življenje in delo naših babic in dedov in so jih iz svojih domačij prinesli sovaščani. V posebnem prostoru pa je že leto prej bila urejena tudi galerija s stalno razstavo likovnih del lastnika Ernesta Bransbergerja in drugih slikarjev, predvsem tistih, ki se udeležujejo vsakoletne slikarske kolonije v mesecu juniju. Lastnik pa se ponaša tudi s stalno razstavo lovskih trofej iz okoliških logov. Prav na tej domačiji pa vaščani Korovec v mesecu avgustu že tradicionalno praznujejo svoj praznik, ki ga nadaljujejo s pohodom po Turistični gozdni učni poti Fuks graba. Informacije za ogled so vam na voljo pri Turističnem društvu Korovci, ga. Danica Wolf, gsm. št. 031-469-923.


Dündekov mlin v Skakovcih

Zasnova velikega, razgibano oblikovanega valjčnega mlina sega po ugotovljenih virih   v leto 1753, ko je stal ob Ledavi majhen kmečki mlin. Prva faza posodabljanja mlina je potekala leta 1927, sedanjo podobo pa mlin dobi 1946 leta. Na mlinu so delno ohranjene mlelne in vodne naprave. Mlin ne obratuje in je v privatni lasti.


CERKVE

Cerkev sv. Jožefa na Cankovi
Nepravilno orientirana cerkev ima tloris v obliki križa. Preprosto zunanjost cerkve krasijo vogalna rustika, maltaste obrobe okoli oken in profiliran podstrešen zidec. V cerkev stopamo na jugu skozi vhod pod visokim zvonikom, ki ga na vrhu členijo bifore. Prezbiterij na severu je enako širok kot ladja.  Na vzhodni in zahodni strani sta kapeli. Iz prezbiterija stopamo v zakristijo, ki se prislanja ob severno stranico zahodne kapele. Obokano notranjščino členijo  pilastri s profilirano gredo, ki prostor povezuje v celoto.  Oboke ladje in stranskih kapel krasi dekorativna poslikava, ki jo dopolnjuje še figuralni del z upodobitvami svetnikov, osrednji prizor z Jožefom in Marijo in prizor dveh angelov nad njima. Na dekorativnem loku prezbiterija je izpisana letnica 1900. Vegetabilna dekoracija v rjavkastih, rdečkastih in modrih tonih se med seboj ubrano dopolnjuje. Dekoracijo obokov, ki je najmočneje izražena v predelu prezbiterija, na stranskih stenah prezbiterija dopolnjujeta figuri svetnikov Petra in Pavla.  Mučenika stojita v polkrožno zaključenih nišah. Petra prepoznamo po ključu, ki ga drži v levi roki, Pavla po meču, atributu njegovega mučeništva, v drugi roki drži svitek. Na sredinski, glavni steni prezbiterija je Kregarjev prizor Jožefa z Marijo, ki ga dopolnjujejo figure angelov z napisnimi trakovi. Figure so upodobljene na močno poudarjenem ozadju, ki je pred obnovo cerkve leta 2004 delovalo moteče. S prepleskanjem poslikave iz leta 1900 je bil Kregarjevi freski odvzet naravni barvni okvir v katerega je slikar smotrno umestil svojo upodobitev z glavnim patronom cerkve. Po  restavratorskem posegu je freska ponovno pridobila na svoji veljavi. Na delu oboka nad osrednjim prizorom je v trikotnem polju upodobitev dveh angelov na oblakih. Figuralno poslikavo dveh svetnikov v nišah in prizorom angelov na oblačkih dopolnjujejo še štiri figure evangelistov na spodnjem delu oproge med oboki. Luka in Marka sta upodobljena v prezbiteriju, Matej in Janez v ladji. Evangelisti v dekorativno poudarjenih poljih so upodobljeni sede,  kot pismouku s peresom v roki med zapisovanjem v evangelij, pod njimi je atribut in ime. Liki svetnikov in prizor z angeloma na oblakih dokazujejo visoko obrtniško znanje slikarja, ki se je podpisal kot T.

Kapela sv. Marjete v Domajincih
Kapela sv. Ane v Kraščih (na pokopališču)
Kapela sv. Srca Jezusovega na Gornjih Črncih (ob cesti proti Rogašovcem)
Kapela Žalostne matere božje Gornji Črnci
Kapela sv. Duha v Korovcih

Kapela sv. Antona Padovanskega v Gerlincih
Kapela sv. Trojice v Skakovcih

Fotogalerija